Definicija: Državno vs javno zdravstvo
V Sloveniji so večinoma leve politične stranke skozi leta izkrivljanja definicije besedne zveze javnega zdravstva, utrdila prepričanje, da javno zdravstvo pomenijo bolnice in zdravstveni domovi, v katerih politično izvoljeni direktorji skrbijo, da državljan dobi brezplačne zdravstvene storitve. V ta namen so v zadnjih 25 letih sprejeli toliko predpisov, da jih danes niti ne znamo prešteti. Kaj šele, da bi vsi ti zakoni, podzakonski akti in pravilniki bili medsebojno usklajeni. Da bo mera polna, pa smo kot zvesti nasledniki “dobro delujočega” zdravstvenega jugoslovanskega sistema, dejansko Sistem samo malo preoblikovali (npr. z uvedbo koncesij...). Ta model zdravstva se imenuje državno zdravstvo.
Torej, če se ta model imenuje državno zdravstvo, kaj potem je javno zdravstvo?
Ali sploh obstaja javno zdravstvo?
Seveda obstaja. Uspešne evropske države imajo javno zdravstvo. Državljani v državah obvezno in/ali prostovoljno vplačujejo in varčujejo pri zdravstveni zavarovalnici. Ko zboliš, greš k zdravniki po svoji izbiri, na zdravljanje. Zdravniki so po opravljenem zdravljenju posredno ali neposredno plačani s strani zavarovalnice (ali več zavarovalnic).
Vse so namerno pomešali, vsi plačujemo davek!
Ko pri nas, predvsem leve stranke, govorijo o javnem zdravstvu, mislijo na državno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in pred volilci, so jih sama usta javnega zdravstva in so polni skrbi za bolnega državljana. Dejansko lažejo in zavajajo že vsaj 25 let z določenim namenom. Ta namen pa je ohranitev državnega zdravstva. Torej državnega zdravstvenega Sistema, ki ne deluje in nikoli ne bo deloval v korist pacienta. Še več, tako sistem ne deluje nikjer na svetu. Namerno zavajanje politikov ima svoje razloge v globoko razvejani mreži privilegijev dobaviteljev, politično podeljenih (skoraj dednih) funkcij in pooblastil odločujočih zdravnikov, monopolnih združenj, političnih strankah in določenih medijih.
Mesečno nam te tvorbe posredno in neposredno ukradejo od 20 do 35 milijonov eurov težko prislužnega denarja, ki si ga vsak slovenski državljan odtrga od svojih ust. Torej letna kraja znaša vsaj 250 milijonov eurov. To je davek definicije državnega zdravstva!
Ne nekladaj, dokaži da je to res!
Namerna zapletena hipernormiranost in poslednični hiperbirokratizem je v 25 letih še dodatno nenamerno zapletel zdravstvo v Sloveniji. Namesto javnega zdravstva smo dobili slovensko državno zdravstvo.
Poznavalci te ureditve, so zaradi zapletnosti, sposobni kvečjemu opozoriti samo na posamezni nedelujoč in sprevržen delček te neuspešne zdravstvene zgodbe. Ta zdravstvena nit pa je tako zavozlana, da imamo danes pravi unikatni slovenski zdravstveni gordijski vozel - Sistem.
Čeprav imamo v zdravstvu ogromno problemov, jih obstoječa leva 13. Vlada RS ni sposobna rešiti. Pa pojdimo k dejstvu in koalicijskem sporazumu vlade in rešitvi v zdravstvu za odpravo čakalnih vrst stranke (13. Vlada LMŠ,SMC,SAB, Desusu):
Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektu skrajševanja čakalnih dob najprej izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje ter zasebnike.
Država bo ponovno z nekim predpisom, dekretom, pravilnikom ali kakorkoli bodo to poimenovali namenila denar isti javni ustanovi, za katero vsi podatki za naprej in nazaj kažejo, da je organizacijsko, finančno in strukturo neuspešna, neučinkovita in škodljiva pri porabi in upravljanju z zdravstvenim denarjem.
Nazadnje so državne ustanove v letu 2017 prejele 136 milijonov našega privarčevanega denarja za poplačilo dobaviteljem. Osnova za tako besedilo v koalicijskem sporazumu je definicija državnega zdravstva.
Žal je ta denar že v naprej izgubljen. Ta denar bo posrkal Sistem - slovenski zdravstveni gordijski vozel, kot puščava kapljico vode. Tako kot se je to zgodilo s poplačilom 136 milijonov eurov dobaviteljem zdravstvenih domov in bolnic v času dvanajste leve Vlade RS pod vodstvom stranke SMC. Podobno se bo zgodilo tudi s 35 milijoni eurov. Poleg tega bodo birokratski aparat dodatno ustanovil (beri, zaposlili) še kakšen oddelek, agencijo, izdelali še kakšno analizo, kjer bodo spremljali čakalne dobe, porabo sredstev... Kaznovali bodo bolnike, ki se bodo pozabili odjaviti za poseg, ki so ga potrebovali pred 3 leti, kaznovali zdravnike, zaradi predpisovanja napotnic, dodatno zasužnjili zgarane specializante in mlade specialiste, spremljali čas sedenja pacienta v čakalnici...
Svoboda delovanja zdravnika in bolnika
Na preprostem primeru naročanja šivalne niti bom pokazal razlike med zbirokratiziranim državnim zdravstvom in naročanjem v javnega zdravstva. Postopke je podkrepljen s konkretnim izračunom izgube/prihranka denarja.
Naveden je primer nakupa šivalne niti, ki se uporablja po celem svetu. Primerjava je narejena po korakih, na koncu pa je prikazan dejanski finančni učinek razlike med javnim in državnim zdravstvom.
Oba modela zdravstva sta vzeta iz slovenske stvarnosti. V državnem zdravstvu šiv naroči javna ustanova - zdravstveni dom/bolnica, v javnem zdravstvu pa zdravnik zasebnik - podjetnik s pogodbo o izvajanju javnih storitev.
Korak | Državno zdravstvo | Javno zdravstvo |
---|---|---|
1 | Zdravnik sporoči osebju, da je zmanjkalo šivalnih niti s specifikacijo: PGA kožno reverzno rezilno, 19 mm ⅜ nit. | Zdravnik sporoči osebju, da je zmanjkalo šivalnih niti s specifikacijo: PGA kožno reverzno rezilno, 19 mm ⅜ nit. |
2 | Osebje prenese sporočilo v naročniško službo. | |
3 | Iz naročniške službe sporočijo, da točno te niti ne morejo naročiti, ker te niti ni seznamu sklopov materialov in sklenjene pogodbe z dobaviteljem (Zakon o javnih naročilih), ki jo je direktor podpisal pred 1 letom. O tem obvestijo zdravnika. Zdravnik mora izbrati drugo nit. | |
4 | Zdravnik prosi za seznam materialov, ki jih je “možno” naročiti. | |
5 | Pravna služba in naročniška služba najdeta seznam sklopov materialov izbranega dobavitelja. | |
6 | Seznam je dostavljen zdravniku. Na seznamu je nešteto materialov. Temu se reče terminološko - sklopi. Od plenic do žarnic. Zdravnik željene niti sploh ne najde. Potrebuje namreč, PGA kožno reverzno rezilno, 19 mm ⅜ nit. | |
7 | V 167 vrstici seznama materialov najde nit: Vicryl kožna igla. Uporabi Google in ugotovi, da gre za IME in ne specifikacijo niti. | |
8 | Naročniški službi sporoči IME niti in zraven pripiše specifikacijo. | |
9 | Naročniška služba sproži naročilo. | Osebje ali kar zdravnik sam pošlje epošto s specifikacijo in prošnjo za predračun na tri dobaviteljske spletne trgovine (dve v Sloveniji, eno v Nemčijo). |
10 | Dobavitelj sporoči, da trenutno nimajo te igle na zalogi. Trajalo bo 14 dni, da izvršijo naročilo. | V roku ene ure prejme osebje ponudbo po e-pošti. Izbere ustrezno in najugodnejšo. |
11 | Nit je prispela v ustanovo. Popis dobavljenih materialov naredi osebje. Pri vnosu količine dobavljenih niti se osebje zmoti v prepisu številke iz dobavnice. Namesto 1 niti, zabeleži dobavo 10 niti. Naslednjič lahko zdravnik pri naročanju pričakuje dodatne težave. | Nit je prispela v ambulanto. |
12 | Račun je izstavljen v papirni obliki. Računovodska služba “ročno” opravi knjižbo. | Račun je izstavljen v eobliki na epoštni naslov zdravnika in zunanjega e-računovodskega servisa, kjer poteka samodejno knjiženje in popis zalog. |
13 | Nit je dostavljena na “delovišče” in zdravstveni delavec lahko začne z uporabo. | Zdravnik začne z uporabo niti. |
Čas dostave od naročila | 4 tedne | 3 dni |
Čas, ki ga porabi zdravnik za naročanje | 60 min (brez prigovaranja in prepričevanj) | 5 min |
Cena niti | 4,41 eur | 1,87 eur |
Razlika v ceni: +135% |
Komentar?
Tabela primerjalno prikazuje delovanje in končni učinek pri dobavi materiala v državnem in javnem zdravstvu v Sloveniji. Končni rezultat je osupljiv, vendar pričakovan in znan že vsaj 20 let. Nagrado prejme dobavitelj v Sloveniji. Ta znaša pri konkretni niti 135% več kot na prostem trgu!
Dvanajsta Vlada RS (SMC, SD, DeSUS) je nakazala javnim ustanovam 136 milijonov eurov davkoplačevalskega denarja za poplačilo ogromnih dobaviteljskih marž.
Samo na enem materialu v medicini je prikazano, kakšen grozljiv razkorak je med prilagodljivim javnim zdravstvom in rigidnim državnim zdravstvom.
Če bi sešteli vsaj 20.000 ali več materialov in vse preplačane marže, bi zlahka prišli do vsote 250 in več milijonov eurov na leto. Ta izgubljen zdravstveni denar je končni rezultat državnega zdravstva. Ta denar ponikne v dobri desetini dobaviteljskih podjetji v Sloveniji.
Iz vsega opisanega lahko sklepamo, kam bo šlo dodatnih 35 milijonov eurov. Z nekaj obrati tega denarja na papirju, prerazporeditvi dodatno plačanih storitev ZZZS, se bo v pokrivalo izgube, ki so posledica državnega zdravstva. S podporo zvestih medijev bodo neuspeh naprtili zdravnikom, ki so že itak medijsko umorjeni in krivi za težave državnega zdravstva. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo spet zdravniški zaslužkarji napolnili naslovnice. Korak do oznake kapitalistična svinja pa je od tu zelo kratek...
Kdo bo končno prevzel odgovornost in kako je to sploh mogoče!?
Predstavniki državnega zdravstva in predstavniki političnih strank so posredno in neposredno odgovorni za razmetavanje težko prigaranega denarja slovenskih davkoplačevalcev.
Vendar odgovornosti ne prevzame nihče. Podjetniki to kazen za slabo gospodarjenje plačajo s propadom. Država pa ne more propasti.
Koalicijski sporazum in dilema?
Država in oblast vsako leto podari dobaviteljem vsaj 250 milijonov eurov denarja. Le kako lahko ta ista oblast zahteva še višje davke in zmeče še več denarja v to državno zdravstveno brezno brez dna.
Kako je mogoče, da lunatične stranke zagovarjajo rešitev, ki je v nasprotju z vsako zdravo pametjo. Vprašanja se kar vrstijo sama od sebe.
Odgovori pa se skrivajo v posameznih vozlih slovenskega zdravstvenega gordijskega Vozla. Milijonske račune pa preplačujemo vsi državljani trikrat. Z našimi prispevki, s plačili v zasebnem zdravstvu in s svojim zdravjem.
Krištof Zevnik
Zobozdravnik
Zagovornik javnega zdravstva
Ustanovitelj spletne zdravniške skupnost Medikont (www.medikont.si) z neposrednim naročanjem materialov pri proizvajalcu
Izjava avtorja: Prispevek lahko objavi katerakoli oseba ali medij v spletni ali tiskani obliki brez predhodnega dovoljenja avtorja.