smozozmdlg

O rtg sevanju

Vse o sevanju in drugih vprašanjih v zvezi z sevanjem:

1. Kaj je sevanje?                              
2. Kakšno sevanje imamo v ambulanti?
3. Zakaj nastane sevanje?
4. Koliko sevanje prejme pacient pri slikanju?
5. V katerem obdobju je nevarno slikati nosečnice, če je sploh nevarno?
6. Kako se prejete doze seštevajo in kaj to pomeni na leto?
7. V katerem obdobju je nevarno slikati nosečnice? Ali je slikanje zobnega rtg posnetka nevarno?
8. Ali rtg cev seva sama od sebe?
9. Ali televizor s katodno cevjo seva sam od sebe?
10. Kolikšna je doza sevanja ozadja v primerjavi z lokalnim rtg posnetkom?
11. Ali je lahko ekspozicijski čas krajši pri uporabi digitalnega rtg (namesto rtg filma imamo CCD ploščico za zajem rtg žarkov) in zakaj?
12. Kakšen material ustavi rtg žarke?
13. Kaj je to Radon?
14. Kako vpliva Radon v zaprtih, kletnih prostorih?
15. Kakšna je primerjava med rtg žarki in radonom?
16. Kolikšno dozo sevanja prejme potnik na enourni letalski vožnji? Ali je sploh izpostavljen sevanju in zakaj?
17. Radioaktivnost in kajenje?
18. Kaj je to CBCT?

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. Kaj je sevanje?

     Fizikalno, pomeni sevanje proces, pri katerem energijski delci oz. določena energija z valovanjem potuje preko nekega medija ali prostora. Poznamo dva različna tipa sevanja: ionizirajoče in ne-ionizirajoče. Večinoma se izraz sevanje uporablja v povezavi z ionizirajočim sevanjem (določena količina energije, ki ionizira atom), lahko pa tudi v povezavi z neionizirajočim sevanjem, kot je to elektromagnetno sevanje (X žarki, vidna svetloba, radijski valovi, UV svetloba, mikrovalovi). Energija vedno seva iz nekega vira. Oba tipa sevanja pa sta lahko tudi škodljiva za organizme in se lahko izražata tudi s spremembami v genetskih zapisih ali vplivi na okolje.

Povezave:
http://en.wikipedia.org/wiki/Radiation

 

 

2. Kakšno sevanje imamo v ambulanti?

     V ordinaciji v diagnostične namene uporabljamo  RTG žarke. RTG žarki so oblika neionizirajočega sevanja. Imajo valovno dolžino v intervalu 0.01 to 10 nm in frekvenco v intevalu 3 × 1016 Hz to 3 × 1019 Hz.
Povezave:

     http://en.wikipedia.org/wiki/X-ray

 

 

 

.  Zakaj nastane sevanje?

Rentgensko sevanje so fotoni zavornega sevanja, ki nastane v anodi rentgenske cevi. Rentgenska naprava deluje na principu katode in anode. Tako rentgenski aparat oddaja snop rentgenskih fotonov primerne intenzitete in pri prehodu vstopnega snopa skozi telo nastane na različnih tkivih različna stopnja oslabitve teh rentgenskih fotonov. Oslabitev je največja tam, kjer je atomsko št. elementov, iz katerih je snov sestavljena, veliko in najmanjša tam, kjer je atomsko št. elementov, iz katerih je snov sestavljena, majhno. Dobimo sliko s trdimi deli (npr. kostnina) in mehkimi tkivi. Iz telesa izstopa snop rentgenskih fotonov, katerih intenziteta je na različnih delih različna, in sicer kot oslabitev v posameznih tkivih v telesu. Vidna svetloba ojačevalnih folij skupaj z rentgenskimi fotoni tvori izstopni snop na rtg filmu.

http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200905045.pdf

 

 

4. Koliko sevanja prejem pacient pri slikanju?


Prejete doze so pri digitalni rentgenologiji približno desetkrat manjše.

http://www.cancerwa.asn.au/resources/cancermyths/medical-imaging-myth/

 

 

5. Ali je RTG slikanje zob nevarno za nosečnice?

Rtg slikanje zob predstavlja zanemarljivo majhno možnost tveganja za nosečnico in plod. Bolj kot za nosečnice je sevanje lahko škodljivo za plod. Ta je zaradi neprestanega deljenja celic mnogo bolj občutljiv na sevanje, posebno v prvem trimesečju.  Pri tem moramo upoštevati, da pri slikanju zob žarki ne delujejo direktno na plod, saj je glava nekoliko oddaljena, zato je doza, ki jo prejme plod v splošnem manjša.  
Tveganje za malformacije, mentalno zaostalost pri dozah pod 5 rad = 0,05 Sv (zobni rtg posnetek: 0,00001 Sv)   naj ne bi bilo povečano. Tveganje za škodljive učinke na plod je pri RTG posnetku zob skoraj zanemrljivo (0,3%). Pred vsakim slikanjem vedno pretehtamo korist in možnosti tveganja.

http://www.bt.cdc.gov/radiation/prenatalphysician.asp
http://accessmedicine.com/content.aspx?aID=6668188&searchStr=pregnancy+exposure+x+ray#6668188

http://www.bt.cdc.gov/radiation/prenatalphysician.asp   

 

 

6. Kako se prejete doze seštevajo in kaj to pomeni na leto?
Mejne doze za izpostavljene delavce in za prebivalstvo.
Delavci: 20 mSv/leto, Lahko do 50 mSv v posameznem letu, če v zaporednih petih letih ne presega 100 mSv.
Prebivalstvo: 1 mSv/leto, Lahko večja od mejne doze, če v zaporednih petih letih skupaj ne presega 5 mSv. 

 

 

7. V katerem obdobju je nevarno slikati nosečnice, če je sploh nevarno?
Tveganje za škodljive učinke na plod je pri RTG posnetku zob skoraj zanemrljivo (0,3%). Največji učinek na plod ima v prvem trimesečju. Pred vsakim slikanjem vedno pretehtamo korist in možnosti tveganja

http://www.bt.cdc.gov/radiation/prenatalphysician.asp

 

 

8. Ali RTG cev seva sama od sebe?
Ne, RTG sevanje se oddaja le kratek čas po vklopu visoke napetosti. Sevanje preneha v
nekaj milisekundah po izklopu napetosti.

 

 

9. Ali televizor s katodno cevjo seva in ali prejemam sevanje iz kakšnih "neobičajnih" virov?
Če nosim zobno protezo prejmem v letu dni 0,0007 mSv
Če vsak dan gledam TV/vsak delam na računalniku v letu dni prejmem 0,01 mSv
Če delim posteljo z odraslo osebo v letu dni prejmem 0,01 mSv

http://www.arao.si/uploads/datoteke/raopis-14.pdf

 

 

10. Kolikšno je sevanje ozadja v primerjavi z lokalnim rtg posnetkom?
Sleherni posameznik je izpostavljen sevanju ozadja iz njegovega okolja. Po podatkih ARSO1 je
letna efektivna doza za povprečnega prebivalca Slovenije znašala skupaj od naravnih in umetnih
virov 4,2 mSv. Naravna radioaktivnost sama je 2,7 mSv, umetna radioaktivnost pa 1,5 mSv.
Prejeta doza pri  intraoralnem RTG posnetku je približno enakovredna dozi, ki jo prejmemo v dobrem tednu naravnega sevanja. V enem dnevu prejmemo približno 0,001mSv sevanja.
http://www-f9.ijs.si/~krizan/sola/medfiz/fiz-anat-slik-1/6FAS-Diaskopija.pdf
http://www.ornl.gov/sci/env_rpt/aser95/tb-a-2.p 

 

 

 

11. Ali je lahko ekspozicijski čas pri uporabi digitalnega RTG krajši in zakaj?
Da.

http://www-f9.ijs.si/~krizan/sola/medfiz/fiz-anat-slik-1/6FAS-Diaskopija.

 

 

12. Kakšen material ustavi, absorbira rtg žarke. Primerjaj tudi z drugimi sevanji?
Prejeta doza sevanja se enakomerno spreminja s časom, ko je oseba izpostavljena vplivom
ionizirajočega sevanja.
Razdalja od vira sevanja je zelo pomembna, saj se količina prejetega sevanja manjša s kvadratom razdalje od vira.
Debelina materiala ki je potrebna, da dozo zmanjšamo na varno raven, je odvisna od vrste snovi iz katere je ščit, in vrste sevanja:
- Alfa: Tanek kos lahkega materiala, kot je papir. Celo poroženele celice zgornje plasti kože so dovolj, da ustavijo večino alfa delcev. Vendar pa lahko alfa delci prosto penetrirajo skozi žive celice, zato obstaja velika nevarnost, če se znajdejo znotraj telesa.
- Beta: Dodatna, zaščitna, težka oblačila so običajno dovolj, da nas zaščitijo pred beta delci. Nekateri beta delci lahko predrejo in opečejo kožo.
- Gama: debela plast visoko absorbantnega materiala, kot je svinec, ali nekaj metrov vode. Višja kot je energija gama delcev, debelejša mora biti ta plast. Podobno prodorni so tudi X žarki (saj so prav tako fotoni), zato je zaščita pri uporabi rentgenskega slikanja ključnega pomena (svinčeni predpasniki).
http://www.mf.uni-mb.si/slike/Gradivo/Fiziologija07/IonizirajoceSevanje-ProstiRadikali.

 

 

13. Kaj je RADON?
Radon (Rn, atomsko št. 86)je radioaktivni žlahtni plin. Je eden najtežjih plinov in je škodljiv zdravju.Nastaja kot stranski produkt razpada urana v zemlji. Radon s svojimi razpadlimi produkti prispeva več kot 50% naravnega ionizirajočega sevanja. Njegov razpolvni čas je 3,68 dni, kar mu omogoča, da kljub radioaktivnemu razpadu pride s konvekcijo in difuzijo iz zemlje v ozračje.
http://sl.environment.si/struktura-odseka/center-za-radon/

 

 

14. Kako vpliva RADON na ordinacijo v kletnih prostorih?
Radon se kopiči v zaprtih prostorih, njegova koncentarcija pa je v kleti višja kot v višjih prostorih. Z nadstropji koncentracija Rn pada in je ponavadi že v 2.nadstropju zanemarljiva. Ker se topel zrak dviga, povzroča v kleti napram podlagi premajhen podtlak. Tako se Rn vsrka preko slabo izdelanih in slabo izoliranih sten in tal.

Koncentracija Rn v ordinaciji je lahko precej visoka,  ni pa enaka v vseh zgradbah. To koncentracijo lahko izmerijo pristojne službe, ki imajo naprave za meritve radona. Koncentracija je višja v zgradbah, kjer so prisotne razpoke, fuge, slaba izolacija, gramozna ali kamna tla, pa tudi tla iz zemlje, slabo prezračevanje....
V večini primerov je koncentracija Rn v notranjem zraku do 100Bq/m3, v nekaterih primerih do 1000Bq/m3. V Sloveniji so mejne vrednosti za bivalni  prsotor 400Bq/m3, za delovni pa 1000Bq/m3.
http://sl.environment.si/struktura-odseka/center-za-radon/
http://www.bodieko.si/tag/radon
http://www.eaelektronika.com/?posledice-radona-na-zdravje,47

 

 

15. Kakšna je primerjava med rtg žarki in radonom?
Radon spada med naravna sevanja . Radioaktivni radon, poveča tveganje za nastanek pljučnega raka.
Zakaj?  Bolj kot sam radon, ki ga pri dihanju izdihamo, so nevarni njegovi kratkoživi razpadni produkti(polonij, bizmut, svinec), ki  se v zraku vežejo na prašne delce in aerosole. Te naša pljuča pri dihanju odfiltrirajo od zraka in se tako kopičijo na stenah dihalnih poti. Na teh mestih se pri radioaktivnih razpadih alfa, beta in gama sprošča energija, ki se absorbira v bližnjem tkivu in ga poškoduje. Obolenje pride počasi in se pokaže čez nekaj desetletij.
http://www.eaelektronika.com/?posledice-radona-na-zdravje,47
http://sl.environment.si/struktura-odseka/center-za-radon/

 

 

16. Kolikšno dozo sevanja prejme potnik na enourni letalski vožnji? Ali je sploh izpostavljen sevanju in zakaj?
Med poletom na višini več tisoč metrov smo izpostavljeni povečanemu kozmičnemu sevanju. Približne doze, ki jih zaradi tega prejmemo, so navedene v razpredelnici.
V enem letu sem preletel:
1.500 km-0,005 mSv/leto
3.000 km-0,01 m
4.500 km- 0,025 mSv/leto
12.000 km-0,075 mSv/leto
http://www.arao.si/uploads/datoteke/raopis-14.pdf

 

 

17.  Radioaktivnost in kajenje?
S kajenjem vdihujemo tudi radioaktivna jedra, ki nato v naših pljučih razpadejo.
Približne doze, ki jih različno strastni kadilci prejmejo zaradi kajenja v letu dni; za ½ zavojčka cigaret na dan prejme kadilec 5mSv na leto!!
http://www.arao.si/uploads/datoteke/raopis-14.pdf

 

 

18. Kaj je to CBCT? Kakšen je slovenski izraz?
CBCT (Cone beam computer tomography) je računalniška tomografija s konusnim snopom žarkov. Omogoča 3D posnetek oz. ˝kirurški pogled˝ v obliki rezov celotnega delovnega področja. Zajema pogled od spredaj, s strani in od spodaj. Stožčasto oblikovani žarki tako lahko določajo strukturo kosti, orientacijo in postavitev zob, opredelitev poteka živcev in patologije. Ta tehnika slikanja posebno pomembna postaja predvsem pri načrtovanju in diagnostiki oralne kirurgije, ni pa njena uporaba zanemarljiva tudi na področju endodontije in ortodontskih posegov. Slika nastaja z rotacijo naprave okrog pacientove glave, ki med potekom naredi več kot 600 različnih posnetkov.  
Doza, ki jo prejme pacient pri slikanju s CBCT je približno 15x nižja od tiste pri slikanju s klasičnim CT, po drugi strani pa je 4-15x višja od doze pri panoramskem RTG posnetku.

http://www.dental-tribune.com/articles/content/id/1311/scope/specialities/section/general_dentistry

http://www.scribd.com/doc/508c13158/45/Comparison-of-Radiation-Dose-from-PR-CBCT-and-MDCT